SKRB ZA STRATEŠKO DOBRINO NA KONJIŠKEM

V okviru projekta Zdravo mesto, ki poteka pod okriljem Občine Slovenske Konjice, je potekal sestanek na temo zagotavljanje zdrave pitne vode kot dobrine na Konjiškem. Sestali so se upravljavci lokalnih vodovodnih sistemov, direktorica JKP d.o.o. Slovenske Konjice, predstavnica Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in predstavnica Občine Slov. Konjice.Pomen zagotavljanja kakovostne pitne vode je predstavila mag. Simona Gobec iz Občine Slovenske Konjice, dr. Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda je predstavila projekt Slovenske Konjice – Zdravo mesto s poudarkom na programskem delu »Pitna voda«. Uporaba vode za pitje in pripravo hrane ter za osebno higieno predstavlja tveganje za zdravje, če zaradi bioloških, kemičnih ali fizikalnih lastnosti vode po njeni uporabi pride do bolezenskih sprememb, zato je posebna pozornost v programu projekta namenjena skrbi za vodo. Voda iz javnega vodovoda, ki ga upravlja JKP d.o.o. je pod nadzorom, kako je z zagotavljanjem kakovostne pitne vode iz vaških vodovodov so pogosta vprašanja uporabnikov te dobrine.Direktorica JKP d.o.o. mag. Špela Hlačar je povzela probleme vodovodnega sistema na Konjiškem območju. Povedala je, da bi bila potrebna sanacija dotrajanih vodovodnih sistemov, prav tako bi bila potrebna zamenjava 10 km azbestnih cevi. Poudarila je, da je največji problem v času neugodnih vremenskih razmer, ko prihaja do kaljenja vodnih virov. Problem zagotavljanja zadostnih količin pitne vode bi bil rešljiv z dodatno vrtino v Žičah. JKP d.o.o. kot upravljavec javnega vodovodnega sistema izvaja sistem HACCP, pri čemer z identificiranjem možnega tveganja pri vseh fazah procesiranja vode lahko zagotavljajo varnost za končnega uporabnika. Predstavniki vodovodnih odborov in Krajevnih skupnosti Polene, Konjiška vas, Bezina in Spodnje Preloge, (skupaj oskrbujejo 10 odstotkov uporabnikov) so predstavili svoj pogled na zagotavljanje kakovostne pitne vode iz njihovih lokalnih vodovodov. Na sestanku je sodelovala tudi dr. Simona Uršič iz celjskega Zavoda za zdravstveno varstvo, ki spremlja kakovost pitne vode na Konjiškem. Pojasnila je, da se pri proizvodnji, pripravi in distribuciji pitne vode lahko pojavijo biološka, kemična, fizikalno-kemična tveganja. Biološka tveganja pomenijo prisotnost živih organizmov vključujoč mikroorganizme kot so bakterije, virusi, protozoi – praživali, helminti – gliste, kvasovke, plesni. Vsak vodni vir (tudi podzemni) ima nekaj svoje mikrobne flore, ki se potem najde tudi v omrežju, mikrobi pa se v vodo sproščajo tudi iz notranjih oblog – biofilmov na pipah in ceveh ali pa vstopajo v omrežje na različne druge načine. Kemična tveganja povzročajo intenzivno poljedelstvo in živinoreja, nehigiensko odvajanje odplak v neurejene greznice ali kar v opuščene vodnjake, številne opuščene in še aktivne gramoznice, melioracijski jarki, ki segajo do nivoja podtalnice, obcestni jarki v katere se direktno spuščajo odplake, neurejena odlagališča odpadkov in podobno. Fizikalno-kemična tveganja kažejo prav tako na zdravstveno neustreznost pitne vode, zato tudi predstavljajo tveganje za zdravje porabnikov. Povzela je še, da je primerjalno v Sloveniji kvaliteta pitne vode boljša na velikih oz. večjih  vodovodnih sistemih. Le- ti namreč praviloma razpolagajo tako z ustreznejšimi načini priprave pitne vode kot tudi z ustreznejšo kadrovsko strukturo.

Preventivni ukrepi za zagotavljanje varne pitne vode.

Udeleženci razprave so bili enotni, da je mogoče vsako tveganje zmanjšati ali v celoti odpraviti. Pri oskrbi s pitno vodo je značilno to, da večinoma isti preventivni ukrepi zmanjšujejo oz. eliminirajo tako bakteriološka kot tudi fizikalno kemična tveganja. Ti preventivni ukrepi so večstopenjski: določitev vodovarstvenih pasov in upoštevanje predpisanega režima v njih, dovolj globok in tehnično pravilno izveden ter vzdrževan vodni vir, tehnično in higiensko pravilno vzdrževano vodno zajetje z napravami in aparaturami za zajem in pripravo vode. Za razliko od vseh vaških vodovodov, za katere upravljavci zagotavljajo popolno varnost in kakovost pitne vode, le na enem območju vaškega vodovoda zaradi intenzivnega kmetijstva v preteklih časih, predstavljajo največji problem pesticidi (desetilatrazin) in nitrati v podtalnici.

V razpravi so upravljavci vodovodov kot največji problem izpostavili določitev vodovarstvenih pasov, ki jih razen v KS Konjiški vasi še ni določenih. Prav tako so v razpravi poudarili pomen preventivnih ukrepov v primeru onesnažene vode. V primeru biološkega onesnaženja je kot prvi ukrep predpisano obvezno prekuhavanje vode, pri kemijskem onesnaženju pa ta ukrep ne zadošča. Ugotavljali so tudi, da je nadzor na majhnih vodovodih zelo skromen (tako glede frekvence odvzemov surove vode in obsega parametrov, kot tudi glede primernosti postavljenega HACCP sistema). V zaključku so poudarili pomen večjega  okoljskega ozaveščanja ljudi, saj pogosto tudi zaradi nevednosti s svojimi ravnanji uničujejo  strateško dobrino, od katere je odvisno naše življenje.Dr. Marinka Vovk