Zeliščni vrt Majnika vodi košarkarica

Zeliščni vrt Majnika iz Žič pri Ločah so mladostne sanje Majde Temnik, upokojenke, ki je s pomočjo otrok, sorodnikov in prijateljev postavila na noge priznano znamko zelišč, zeliščnih čajev, soli, kalčkov in tudi delavnic. Vrt, ki je v polnem razcvetu pomladi, poleti in jeseni, soustvarja s hčerko Katjo, sinom Primožem in energično mlado pomočnico Katjo. Hči Katja je zgled mlade podjetnice, ki kljub poslovnemu uspehu ne pozabi na temelje domače obrti: pristne človeške odnose, prijazno okolje, kakovostne izdelke in vedno živ zeliščni vrt. Po pogovoru z njo se boste prepričali, kako se košarkarica znajde med zelišči.  

Na vaši domači kmetiji pridelujete zdravilna zelišča. Kakšen je pogled na vaš zeliščni vrt v Žičah pri Ločah?
Pogled na naš zeliščni vrt je vedno zelo poseben. Pozimi je zanimivo opazovati rastline, ki kljubujejo mrazu in slabemu vremenu ter vztrajajo z zeleno pokončnostjo. Spomladi se vrt odpre za nebo in vse obiskovalce – od najmanjših žuželk do velikih ptičev, poleti pa se popolnoma razživi v vseh barvah narave, medtem ko jeseni umirjeno pričakuje še zadnje goste, da jim ponudijo sadove poletnih dni. 

Kaj pomeni, da je vaša pridelava ekološka in biodinamična, kakšnim standardom morate ustrezati?
Zelo pomembno je, da pri pridelavi rastlin zemlje ne onesnažujemo in ne izčrpujemo, saj takšna zemlja kmalu postane mrtva in iz nje ne more več zrasti nobena (zdrava) rastlina. Zato pri nas uporabljamo le kompost in naravna gnojila (gnojevka iz koprive in gabeza, oglje …) ter škropiva (čaji iz čebulnih lupin, preslice, kopriv …). Ker imamo eko certifikat, moramo seveda izpolnjevati tudi vse predpise (dokumentacija, zapis idr.), ki jih ta certifikat zahteva. Biodinamična pridelava pa pomeni, da poleg eko standardov upoštevamo ritme v naravi, ki imajo zelo velik vpliv na zdravje rastlin. Pri tem uporabljamo tudi biodinamične preparate iz rmana, kamilice, koprive, regrata, preslice, hrastovega lubja in preslice. Uporabljamo tudi posebna naravna gnojila, imenovana gnoj iz (kravjega) roga in kremen iz (kravjega) roga, ki pomagata pri kaljivosti in kvaliteti rastlin. 

Koliko vrst zelišč gojite pri vas, kako bi jih razdelili glede na namen?
Na vrtu vsako leto zraste skoraj 200 različnih rastlin, ki jih pokažemo obiskovalcem. Za zeliščne izdelke (čajne mešanice in kuhinjsko zeliščno sol Majnika) pa uporabljamo okoli 50 različnih zelišč, ki jih v večjih količinah sadimo na naših dveh njivah. Pri čajnih mešanicah prevladujejo meta, melisa, rman, kamilica, ognjič, koprive, materina dušica, dobra misel, ajda … V kuhinjski zeliščni soli pa uporabljamo zeleni del kuhinjskih zelišč in zelenjave: peteršilj, korenček, por, timijan, rožmarin, luštrek, čebula, ohrovt … Vsako leto posejemo tudi zelo veliko pegastega badlja, počasi večamo tudi površine za korenino svetlobe (jam).

Je katero izmed zelišč v zadnjem času doživelo poseben razcvet?
Kar zadeva posamična zelišča, je zadnja leta največ povpraševanja po pegastem badlju – njegova semena so namreč odlična pomoč za naša jetra, saj jih čistijo in tudi obnavljajo njihove celice. Zelo priljubljen je tudi sladki pelin, ki pomaga našemu imunskemu sistemu.

Ponujate tudi vodene oglede, kuharske delavnice, naravoslovne dneve in delavnice za najmlajše.
Zelo nas veseli, da na naš zeliščni vrt prihaja vse več osnovnošolskih otrok, saj lahko pri nas v živo otipajo, povonjajo in občutijo naravo oz. rastline, o katerih se drugače učijo le iz knjig. In ravno to si pri nas najbolj želimo: da bi se otroci naučili opazovati naravo in življenje ter ga tudi doživeli, saj ob današnjem vsiljevanju tehnike in umetnih zvokov na vsakem koraku otroci izgubljajo občutek za naravo in za najbolj bistvene stvari v življenju – odnose do rastlin, živali in soljudi. Z delavnicami pa želimo osveščati tudi odrasle ljudi, kako preprosto in naravno pripravljati hrano in hkrati v svoj vsakdanji obrok vključevati zelišča.

Iz kod prihaja največ vaših strank – iz okoliških krajev ali ste poznani po vsej Sloveniji, tudi večjim gostincem in trgovcem?
Največ odjemalcev imamo še vedno iz okoliških krajev, čeprav naše izdelke poznajo in naročajo tudi ljudje iz cele Slovenije ter celo iz tujine. Vendar smo najbolj veseli, če naše izdelke uporabljajo “domači” ljudje, saj so res zelo kvalitetni in čeprav majhna, pa vendar prava protiutež izpraznjeni industrijsko pridelani hrani. Torej, naša želja je, da so ti izdelki na voljo vsem ljudem, ne zgolj peščici petičnežem, ki si to lahko privoščijo. V posebno veselje nam je, da si naši kalčki, čaji in zeliščna sol počasi prebijajo pot tudi v bližnje šole, vrtce in večje kuhinje v tovarnah in zavodih.

Vi ste bivša košarkarica, kdaj ste vzljubili skrb do vaše dejavnosti?
Imam to srečo, da sem se rodila na deželi in da sta mi starša omogočila, da vzpostavim zdrav odnos do narave. Košarka ima omejen rok trajanja. Šport mi je sicer zelo veliko dal in me naučil, preko njega sem spoznala skoraj ves svet, živela v tujini, spoznala veliko izjemnih ljudi ... Ampak, ko postajaš zrelejši, se začneš zavedati, da so v življenju veliko bolj pomembne stvari od zmag in porazov na igrišču. In kot zdrav človek si moraš prizadevati, da vse bolj postajaš Človek. Poleg ukvarjanja z zelišči oz. s pridelovanjem zdrave hrane počnem še marsikaj (učim tuje jezike, prevajam …), vendar se mi zdi, da na nobenem drugem področju ne morem narediti toliko za svoj osebni razvoj in za to, da pomagam drugim, kot ravno s pomočjo narave. Zato smo lani tudi kupili pet hektarov veliko opuščeno kmetijo v Brezju pri Poljčanah, ki jo počasi spreminjamo v pravo kmetijo.

Z izdelkom kuhinjska zeliščna sol ste se uvrstili na lestvico domačih izdelkov priznane trgovske verige. Kaj to pomeni za vaš izdelek in splošno prepoznavnost?
Tega uspeha smo bili zelo veseli, saj so s tem ljudje po celi Sloveniji dobili priložnost, da poskusijo našo kuhinjsko zeliščno sol Majnika. Ker vse pridelujemo ročno in nobene trgovske verige ne bi mogli zalagati celo leto, nam je bila ta enkratna akcija pisana na kožo. Z njo smo postali prepoznavni tudi širše, saj nas od takrat kličejo kupci iz zelo različnih delov Slovenije.