Pogovor z novo predsednico Vinogradniško-vinarskega društva

Društvo, ki združuje ljubiteljske in poklicne vinogradnike v konjiški občini, ima pod svojim okriljem bogastvo vinskih trt. Društvo vodi nova predsednica Ivana Podkrajšek, sicer svetovalka na Kmetijski svetovalni službi pri KGZS Slovenske Konjice. Zavzemala se bo za izboljševanje kvalitete pridelave vina, prepoznavanje sort in dvig kulture pitja vin. Skrbniki iz vrst društva so ravno v teh dneh zarezali prve trte in si želijo bogatega pridelka jeseni.

Postali ste nova predsednica Vinogradniško-vinarskega društva Slovenske Konjice. Kaj ste si zadali kot prioritetne naloge v društvu?

Moje delo bo usmerjeno v združevanje in povezovanje vinogradnikov in vinarjev, ki se ljubiteljsko ali tržnogospodarsko ukvarjajo z vinarstvom ali vinogradništvom v smeri izboljševanja kvalitete pridelave grozdja in vina, prepoznavanja bogastva naših vin ter dviga kulture pitja vin.

Konjiška regija je zelo bogata z vinogradništvom. Društvo v takem okolju igra pomembno vlogo. Kako lahko pomagate konjiškim vinogradnikom?

Na gričih Dravinjske doline resnično raste prekrasna vinska trta, ki krasi naše podeželje, vinogradniki pa na njih pridelujejo odlična vina za potrošnika. Večji vinogradniki svoja vina uspešno kletarijo in tržijo po Sloveniji in v tujini, društvo pa lahko pomaga predvsem manjšim vinogradnikom pri združevanju in pridelavi vin za našega potrošnika v lokalnem okolju. Vinogradnikom lahko društvo največ pripomore pri pridobivanju znanja in s tem k dvigu kvalitete in prepoznavnosti lokalnih vin.

Kje so še potenciali pri prodiranju konjiških vin v ospredje?

Osnovni potencial je v prodiranju naših vin v kroge mlajših potrošnikov. Mlade je potrebno seznaniti z našimi vini, njihovo kvaliteto, vrednostjo in kulturo pitja oz. uživanja vin. Dodatno pa je potrebno naša vina promovirati v ožjem lokalnem območju, tukaj iskati potrošnika in s tem ohraniti kakšno dodatno delovno mesto na podeželju.

 V Konjicah ste bili prisotni pri rezu dveh potomk starih trt. Kako pomembni sta za prepoznavnost konjiškega področja ti trti?

Trti “Kartuzijanka” in “Škalčanka” sta simbol povezovanja, združevanja in dogajanja. Trta je borka, bori se vse leto z vremenskimi neprilikami, v jeseni nam daje sad, ki nas ponovno združuje in razvaja. Hkrati sta simbol vinogradništva. Če se ozremo okoli sebe, ne moremo zatajiti, da to ni res.

Kakšen položaj uživajo konjiški vinogradniki trenutno, mogoče v primerjavi s pred leti?

Konjiško Vinogradniško-vinarsko društvo je pred 27 leti zaoralo ledino v konjiško vinogradništvo. Sodelovati je pričelo s strokovnimi službami in na osnovi povezovanja in raznih strokovnih prijemov pripeljalo konjiške vinogradnike in vinarje do zavidljivih uspehov v dvigu kvalitete pridelave in predelave. Danes so naša vina prepoznavna, kakovostna, v lokalnem omočju pri potrošniku spoštovana. Na teh temeljih je potrebno graditi še naprej in tu ostaja še veliko dela za bodoča leta.

Zaposleni ste kot svetovalka na Kmetijska svetovalna služba pri KGZS. Kam gre razvoj kmetijstva in podeželja na Konjiškem?

Kmetijstvo gre svojo smer in ta smer je v veliki meri odvisna od raznih državnih prijemov, političnih razmer in razvoja družbe. Pojavljajo se mladi kmetovalci, tržno usmerjeni in sledijo evropskim zahtevam, na drugi strani se kmetovanje opušča in to zlasti v težjih obdelovalnih krajih, mladi ne vidijo perspektive ali zaslužka na takih kmetijah. S tem je povezano tudi vinogradništvo, saj se vinogradi v zadnjih letih precej opuščajo, ostajajo zaraščene površine ali pa se spremenijo v rabo travnikov.

Kako pridni so konjiški kmetovalci, da čim manj onesnažujejo okolje?

Kmete vse skozi obveščamo, jih izobražujemo in seznanjamo z uredbami, ki predpisujejo FFS sredstva, ravnanje z nitrati, odpadnimi embalažami in podobno, stanje se izboljšuje počasi, spremijati miselnost posameznikov je morda zelo težka naloga, ki čaka še naslednje rodove.