Pogovor z dr. Jernejem Štromajerjem

Dr. Jernej Štromajer, ste državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Kako gledate na svojo vlogo na treh področjih, na katere lahko gledate s še zelo svežimi očmi, iz slovenskega šolstva ste namreč pridobili visoko izobrazbo doktorja znanosti?
Hvaležen sem za priložnost in odgovornost, ki mi je bila zaupana. Verjamem, da lahko pripomorem k nadaljnjemu izboljševanju slovenskega šolskega sistema. Vesel sem, da sem pravzaprav v celoti spoznal slovensko šolstvo – od vrtca in osnovne šole v Konjicah do Kajuhove gimnazije v Celju in Univerze v Ljubljani. Tudi skozi študijsko izkušnjo v tujini sem spoznal, da je slovenski javni izobraževalni sistem zelo kakovosten ter kako pomembno je kakovostno javno šolstvo pri preprečevanju neenakosti. Seveda pa so na vsakem področju možne izboljšave. Slovensko javno šolstvo moramo tako še krepiti, da bomo prišli do družbe znanja, ki bo ustvarjala visoko dodano vrednost.

Na Konjičana v Vladi RS smo v Slovenskih Konjicah zelo ponosni. Kaj lahko kot politik storite za naš kraj, kako nas predstavljate širši Sloveniji?
To je vsekakor zelo lepo slišati, saj politiki nismo najbolj priljubljeni; ne toliko zaradi nas samih, temveč zaradi slovesa, ki se drži našega delovanja. Vseskozi se trudim delovati v javnem interesu in v skupno dobro, kar bi moralo biti poslanstvo vsakega politika. Na to, da prihajam iz Slovenskih Konjic, sem zelo ponosen. Saj veste: Konjice moraš imeti rad. V svojem domačem kraju in njegovih prebivalkah in prebivalcih vedno najdem nekaj, za kar se je vredno boriti. Zato si prizadevam spreminjati državo in njene podsisteme na bolje, da bodo služili vsem, ne le peščici, tudi Konjičankam in Konjičanom. Poleg tega, da sem državni sekretar, sem tudi občinski svetnik v Konjicah, saj se držim reka, da je treba razmišljati globalno in delovati lokalno.

Kot konjiški svetnik že od leta 2014 sodelujete v razpravah, ki zadevajo občino. S katerimi izzivi se po vašem mnenju najbolj soočajo slovenske občine?
Naše občine se soočajo predvsem s problematiko bega možganov in slabšanjem družbeno-ekonomskega položaja ljudi v manjših krajih. Na te in druge izzive moramo odgovoriti z aktivno stanovanjsko politiko, predvsem gradnjo neprofitnih stanovanj, ki bodo omogočila mladim, da se osamosvojijo in si ustvarijo družino v domačem okolju. Seveda so s tem povezane tudi kvalitetne in napredne javne storitve, predvsem na področjih šolstva in zdravstva, ki morajo biti dostopne vsem, ne glede na kraj bivanja in družbeni položaj. Ker menim, da bi bilo treba v delovanje občin vključiti tudi čim več njihovih prebivalk in prebivalcev, sem vesel, da bomo tudi v konjiški občini po zgledu nekaterih drugih slovenskih občin uvedli model participativnega proračuna.

S kakšnimi specifičnimi težavami in izzivi se sooča Občina Slovenske Konjice?
Občina je v preteklosti žal zaspala. Lahko bi celo rekli, da smo izgubili korak z bolj naprednimi in razvitimi kraji. Vendar sem prepričan, da se bodo po nekaj letih stopicanja na mestu z novim vodstvom stvari končno začele spreminjati na bolje. Začetek je obetaven, samo poglejte si obnovo stare tržnice.

Za katere aktivnosti v Slovenskih Konjicah se kot svetnik najbolj trudite?
V prvi vrsti si prizadevam za dobrobit vseh prebivalk in prebivalcev občine, predvsem mladih, ki so naša prihodnost. Med konkretnimi cilji naj poudarim že omenjeno gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj, poleg tega pa si prizadevam tudi za uvedbo participativnega proračuna, obnovo bazena, ureditev stare tržnice, prenovo konjiškega športnega parka in zasaditev javnega sadovnjaka. Kot predsednik odbora za finance si želim predvsem, da bi uravnotežili občinske finance, čim prej pokrili prejšnje obveznosti in v finančnem smislu občino pripeljali na zeleno vejo.

Kaj po vašem mnenju dela naš kraj konkurenčnejši, prepoznavnejši, lepši?
Slovenske Konjice odlikujejo vrhunska lokacija, prometne povezave in ogromno neizkoriščenega potenciala za zelen in trajnostni razvoj. Če bomo uspeli prepričati mlade, da v Konjicah lahko najdejo priložnosti za uspeh, nas čaka svetla prihodnost.

Kakšni so Konjičanke in Konjičani?
Konjičanke in Konjičani so srčni, pogumni in dobri ljudje, ki jim je mar drug za drugega. Znajo stopiti skupaj in delovati solidarno, ko je to najbolj nujno. Ponosen sem, da sem tudi sam Konjičan.

Zelo aktivni ste bili v županski kampaniji zdajšnjega župana Darka Ratajca. Kaj ste prepoznali v njem in kot kakšnega človekega ga poznate?
V Darku Ratajcu sem prepoznal, kar so prepoznali tudi številni drugi Konjičani in Konjičanke, ki so mu namenili svoj glas. Novi župan je zaupanja vreden človek, ki je sposoben spremeniti stanje duha v občini in izboljšati njeno delovanje. Prizadeva si za boljšo in lepšo občino za vse, ne le za peščico. Verjamem, da lahko Konjicam vrne nasmeh.

V soboto, 27.4., se spominjamo ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF). Žal je bila prireditev na Tolstem vrhu zaradi slabe napovedi že odpovedana, na njej pa bi bili slavnostni govornik prav vi. Kaj bi ob tej priložnosti kot slavnostni govornik sporočili prebivalcem Konjic, Zreč in Vitanja ter vsem drugim Slovenkam in Slovencem?
Prebivalke in prebivalce naših občin in cele Slovenije bi rad opomnil predvsem na pomen upora – proti krivicam, proti nasilju, proti neenakosti, proti fašizmu.
Kot lahko vidimo v sosednjih državah in v zadnjem času na žalost tudi v Sloveniji, fašizem in njegove novodobne oblike še zdaleč niso premagani. O prihodnosti Evrope, vključno s Slovenijo, bomo odločali kmalu. Pred glasovanjem na majskih Evropskih volitvah se moramo vprašati, kakšno Evropo hočemo. Sam hočem Evropo, ki bo v prvi vrsti skrbela za dobrobit ljudi, ne bank.

Poudariti želim tudi širšo simboliko dneva upora proti okupatorju, in sicer da si moramo drzniti upati in se postaviti za svoje pravice – tudi ko je situacija navidez brezizhodna. Zato bi rad posebej izpostavil nedavni protest mladih, ki se borijo za podnebno pravičnost. Izredno sem ponosen, da so tudi mladi iz Slovenskih Konjic zbrali pogum, se pridružili svetovnemu gibanju in shod organizirali tudi pri nas. Tako na svoj način nadaljujejo tradicijo upora.

Za konec pa nas zanima še nekaj – prepotovali ste dosti krajev v tujini, kateri vam je najljubši kotiček v Slovenskih Konjicah, kamor se najraje vračate?
Odgovor na to vprašanje je preprost. Vsi, ki me vsaj malo poznajo, vedo, da če nisem v domači Bezini s svojo družino in psom, me lahko najdejo v MC Patriot, najpogosteje v družbi prijateljev in s kartami za tarok v rokah.