MUZEJ GASILSTVA DRAVINJSKE DOLINE PRAZNUJE 20. OBLETNICO DELOVANJA
Prostovoljno gasilsko društvo Slovenske Konjice je ponosno, da je uresničilo zlato gasilsko pravilo, da so vse gasilske generacije dolžne ohranjati snovno in nesnovno dediščino svojih prednikov. 25.10. 2000 je ustanovilo svoj Gasilki muzej Dravinjske doline. Muzej je danes prepoznaven prav po zbirkah, ki so duša muzeja z izrazitim poudarkom na kulturno in družbeno bit človeka-gasilca skozi zgodovino. Zbirke povezujejo preteklost s sedanjostjo in utrjujejo zavest obiskovalcem, kakšno narodno bogastvo imamo Slovenci v evropski gasilski zgodovini.
Vrata muzeja so se za javnost svečano odprla 18. aprila 2001. Dogodek je presegel meje delovanja društva, kar je gasilska javnost lepo sprejela. Posebej so mediji svečanosti dali poudarek, da je otvoritveni nagovor imel Dr. Branko Božič, častni predsednik GZ Slovenije, ki je ob tej priložnosti v muzejsko spominsko knjigo zapisal: »Prostovoljno gasilsko društvo Slovenske Konjice si pred svojo 130 letnico obstoja in delovanja ustvarja enega najlepših društvenih gasilskih muzej-zbirk v Republiki Sloveniji.«
V muzeju so bile kasneje prirejene tudi odmevne razstave in sicer Dotik s časom-1700 let legende o sv. Florjanu (2004), Gasilski domovi stoletniki na Slovenskem (2007) in Naravna ujma na Konjiškem ( 2005).
Tudi Občina Slovenske Konjice je prepoznala, da je muzej del turistične ponudbe in v letu 2006 pristopila tristranskemu dogovoru med PGD Slovenske Konjice in GZ Slovenske Konjice o ureditvi statusa muzeja, ki ga sedaj vodi Svet muzeja.
Prostori muzeja obsegajo preko 250 m2, njegovo preglednost pa predstavlja deset posebnih in dve splošni muzejski zbirki. Že v izhodišču oblikovanja muzejskih zbirk se je ravnalo po načelu posebnih in splošnih muzejskih zbirk, ki jih opredeljuje Definicija o gasilskih muzejih in zbirkah, sprejeta s strani CTIF. Zbirke skupaj zajemajo čez tisoč eksponatov iz časa 19. in 20. stoletja.
Pri tem ne gre prezreti misli, da je v slogi moč. Od ideje do uresničitve je bilo potrebno veliko skupnega truda in strokovnosti. Tudi odziv javnosti za finančno podporo je bil ugoden, saj je bilo potrebno kar veliko eksponatov kupiti ali restavrirati. Prav tako bilo potrebno muzejski prostor primerno osvetlili, ozvočiti za predvajanje filmov ter opremiti z vitrinami. Mnogim članicam in članom in drugim izven društva gre VELIKA hvala za ustvarjalno solidarnost v času nastajanja muzeja in njegove prenove v letu 2010 in ob jubileju 2020.
Florjan Jančič