Mihova hiša iz konoplje
Ko smo se že navadili, da industrijska konoplja lahko deluje učinkovito in se lahko iz nje naredi zdravilne preparate, še posebej pa jedi, slaščice, nas bo na novo presenetilo to, da se v občini Slovenske Konjice zdaj gradi še hiša iz konoplje. Navdušeni boste nad tem, kar zna o tem povedati Miha Lamovec. Po poklicu gradbenik, ki postavlja hišo, katere gradbeni material je industrijska konoplja.
Povejte, kje ste prvič slišali za možnost gradnje hiše, pri kateri uporabljate industrijsko konopljo kot gradbeni material?
To, da se iz konoplje da graditi, je pravzaprav splošno že poznano. Najdejo se knjige (enciklopedije o konoplji in zgodovinski zapisi), v katerih je omenjena gradnja s konopljo. Stare razvite kulture na Bližnjem Vzhodu so to poznale in nekaj je ohranjenega še danes. Prvič sem za to slišal že v srednji šoli, globlje sem se temu posvetil na fakulteti.
Ste gradbenik in iskali ste pravi naravni material, iz katerega bi si postavili hišo. Že na fakulteti študente usmerjajo v iskanje naravnih materialov za gradnjo?
V času, ko sem sam obiskoval fakulteto, usmerjanja ni bilo. Raziskovanje konopljinega betona (hempcrete) je bilo prepuščeno meni.
Kaj v praksi pomeni, da gradite hišo iz konoplje - katere gradbene dele pravzaprav sestavlja industrijska konoplja?
Konopljin beton se lahko uporabi za vse konstrukcijske sklope. Torej za tla, stene in streho, vendar v različnih konsistencah in v splošnem služi kot izolacija. Konopljin beton (izolacija) v stenah pa dejansko pripomore k nosilnosti konstrukcije, čeprav se to v statičnih izračunih še ne sme upoštevati, ker naj ne bi bilo dovolj dokazov, ki to potrjujejo. Torej je treba trenutno privzeti, da je vloga nosilnosti prepuščena leseni skeletni konstrukciji, ki prevzame vse vplive na konstrukcijo tekom življenjske dobe.
Znano je - vsaj meni in določenim ljudem iz stroke - da konopljin beton izredno dobro pomaga pri nosilnosti med potresom, saj prevzame prečne sile oziroma omogoča disipacijo potresne energije in preprečuje krhko porušitev konstrukcije.
Verjetno bi želeli na tem mestu razložiti nekaj, kar najbrž ne bo jasno splošno razgledanemu bralcu, a vseeno ni dosti gradbenikov, ki bi tako podrobno spoznali lastnosti konopljinega betona, zato obrazložite.
Konopljin beton dosega tlačne trdnosti od 1 do 4 Mpa (odvisno od izbire apna). Koeficient toplotne prevodnosti znaša k = 0,075 W/mK. Prepustnost za vodno paro pa ni = 4,5. Naše 40 cm debele stene dosegajo faktor toplotne prehodnosti U=0,175 W/m2K. Standard zahteva U=0,28 W/m2K. V našem primeru so vsi vertikalni elementi (zunanje in notranje predelne stene) iz konopljinega betona.
V čem je prednost konoplje kot gradbenega materiala?
Prednost konoplje je, da gre za naraven material. Konoplja kot rastlina vsako leto daje veliko biomase (cca. 6x več kot les). Predelava konoplje, da dobimo gradbeno surovino - konopljine sekance - ne terja velike porabe energije in je zato prijazna do človeka in okolja. Trenutno je težava ta, da panoga ni razvita, zato je material še vedno relativno drag in je na trgu v omejenih količinah. S sistemskim spodbujanjem pridelave in predelave konoplje ter globalno usmerjenim gospodarstvom, ki vključuje konopljo, bo konopljin pezdir (konopljini sekanci) v bližnji prihodnosti cenejši.
Kakšno je bivanje v taki hiši?
Takšna hiša nudi visoko kvaliteto bivanja. Gre za material, ki nudi dobro izolacijo (pozimi in poleti), uravnava vlago v prostorih, nudi tudi dobro akumulacijo toplote in ima dober toplotni odziv. Gradient (padec temperature) v zimskem času iz središča prostora proti zunanjim stenam je manjši kot pri klasičnih zidovih in ometih (beton, cementni ometi), kar nudi boljše ugodje bivanja. Stene so tople.
Kakšni so stroški gradnje take hiše? V kakšnem času mislite, da se vam bo naložba povrnila?
Dejansko je večji del gradnje enak oziroma podoben kot pri gradnji kakršne koli druge hiše. Je pa treba dobro načrtovati hišo, saj se inštalacije vgradijo pred brizganjem konopljinega betona in kasneje ni 'štemanja'. Prav tako ni potrebna namestitev dodatne toplotne izolacije saj nam to nudi konopljin beton. Torej, ko smo izdelovali konopljine stene, smo obenem delali zid in izolacijo.
Sami stroški so primerljivi s konvencionalno gradnjo. Večje stroške smo imeli zaradi dobave materialov iz tujine (Nemčija, Francija) in trenutne cene materiala. Trenutno je cena še nekoliko višja, saj smo stroj za brizganje in dva delavca najeli iz Francije. V bližnji prihodnosti bo tudi to prilagojeno za naš, slovenski trg.
S čim se sicer ukvarjate?
Po izobrazbi sem univ. dipl. inž. grad., delam v inženirskem biroju v Mariboru kot statik.
Želite poklicno pot nadaljevati z gradnjo takšnih hiš?
Seveda. Pravzaprav že nudimo projektiranje in izvedbo lesenih konstrukcij in konopljinega betona.
Mislite, da bo v Slovenskih Konjicah po tem, ko zgradite svojo hišo, več zanimanja za hišo iz konoplje?
Da.