Recept za uspeh: dober, strokoven in prijateljski kolektiv
Za direktorja podjetja RaMaX Emila Martinška je letošnje leto še posebej pomembno. Ravno pred 20 leti sta z Brankotom Ramšakom ustanovila podjetje, za katerega sta želela, da preživi njiju in njuni družini. Letos je podjetje pridobilo nov poslovni in proizvodni objekt ter je pripravljeno na širitev in dodatno zaposlovanje. Martinšek ima jasna mnenja, načrte in cilje, zato je z razlogom tudu predsednik Dravinjskega poslovnega kluba, ki bo okrepil že tako dobro gospodarsko kondicijo tega območja.
Letos ste s podjetjem RaMaX praznovali 20-letnico obstoja, čestitamo! Ste imeli že na začetku take ambicije s podjetjem, kakršno se je razvilo do danes?
Nikakor! Naši začetki segajo v garažo brez oken in vrat, kjer sva z mojim partnerjem Brankotom Ramšakom namestila prvi rezkalni stroj in imela zgolj skromno željo, da bi nekaj več naredila zase in najini družini. Torej, če bi nama kdo takrat rekel, da bova čez 10 ali 15 let dobavljala izdelke skoraj celotni avtomobilski industriji v Nemčiji, Avstriji in Veliki Britaniji, bi mu najverjetneje rekel, da ni pri pravi. Pa vendar se je vse odvilo po nekem nenapovedanem scenariju.
Kaj vam je pri upravljanju podjetja najbolj pomembno? S čim mora pri tem pomagati občina?
V našem primeru so to predvsem odkriti in dobri odnosi z mojim partnerjem v podjetju, kar je osnova, da podjetje deluje dobro ter da je vodenje podjetja složno in medsebojno dogovorjeno. Nadalje pa sledi najpomembnejša stvar, in to so odnosi z vsemi zaposlenimi v podjetju. Le dober, strokoven in prijateljski kolektiv je tisti, ki na dolgi rok zagotavlja osnovo za nadaljnji razvoj podjetja. Kar zadeva občino, lahko rečem, da smo vedno, ko je bilo potrebno, s strani občine dobili dobro podporo, korekten odnos in strokovno pomoč uslužbencev.
Kakšne konkretne izkušnje imate vi z Občino Slovenske Konjice in občinsko upravo?
Kot sem omenil, nismo ravno velikokrat iskali in potrebovali pomoč občine in občinske uprave. Pa vendar, ko je naše podjetje leta 2002 začelo izgradnjo prve poslovno-proizvodnje hale, so bile industrijske cone in komunalna infrastruktura veliko slabše urejene, kot je to danes. Kljub vsemu smo ob predstavitvi našega načrta na občini takoj naleteli na konstruktivne sogovornike in skupaj brez težav izpeljali vse potrebne postopke. V dobrem polletju smo pridobili vse potrebne papirje, v nadaljnjem polletju pa izgradili naš prvi objekt.
Prav tako je bilo letos v začetku leta, ko smo uredili vse potrebno za izgradnjo novega proizvodnega in poslovnega objekta. Tudi tu smo potrebovali minimalen čas za ureditev vseh papirjev in tu gre zahvala ravno občinski upravi. Danes naš novi objekt že stoji, v njem se že odvija nova proizvodnja brizganja izdelkov iz plastičnih mas in v njem smo zaposlili že šest novih sodelavcev.
Imate na voljo dovolj ugodne poslovne prostore?
Da, z izgradnjo novega objekta smo si zagotovili dovolj velike prostore, kamor smo selili del strojev iz prejšnje hale in kupili še nekaj dodatnih strojev, kar v tem trenutku popolnoma zadostuje za realizacijo vseh novih projektov, ki smo jih uspeli pridobiti v preteklem letu. Poleg tega pa prostori omogočajo tudi nadaljnji razvoj in širitev, tako v smislu namestitve novih strojev kot tudi dodatnega zaposlovanja.
Od kod prihaja največ vaših zaposlenih? Lahko rečete, da je največ Konjičanov?
Ne, žal ne. Pri nas je pač tako, da zaposleni prihajajo iz različnih in oddaljenih krajev. Nekaj jih prihaja iz okolice Celja, večina z mariborskega konca, nekaj je takšnih, ki se k nam vozi več kot 70 kilometrov, seveda pa je nekaj zaposlenih tudi s konjiškega konca. Se pa v zadnjem času število zaposlenih, ki prihaja iz bližnje okolice, vedno bolj veča.
Kako ocenjujete podjetništvo in obrt v Dravinjski regiji?
Če ocenjujem po tem, kar vidim, ko se vozim skozi Konjice, po tem lahko kar hitro ugotovim, da se vse skupaj v tem trenutku dobro in vidno razvija. Za naše razmere se gradi ogromno novih poslovnih objektov, kar pa je osnova tudi za nove zaposlitve. Upam samo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnjih letih in upam, da čim več iskalcev zaposlitve najde svoje mesto v novo ustvarjenih delovnih mestih.
Ste predsednik Dravinjskega Poslovnega kluba. Kaj si obetate od njegove aktivnosti in kako boste pripomogli s svojo prisotnostjo?
Dravinjski poslovni klub je nastal v prvi polovici letošnjega leta, ko smo se iniciatorji zbrali na neformalnem srečanju in predstavili idejo o ustanavljanju kluba. Ideja je takoj naletela na odobravanje širše skupine vodstvenih delavcev, direktorjev in lastnikov podjetij. Kaj kmalu smo imeli ustanovno srečanje in v nadaljevanju smo klub uspešno registrirali.
Do sedaj smo imeli nekaj srečanj upravnega odbora in skupnih srečanj. Srečanja smo tako organizirali najprej v Vitanju in Zrečah, kjer sta nas gostila oba župana in teme so bile nadvse konstruktivne, udeleženci srečanja pa so aktivno sodelovali in postavili tudi določena vprašanja, delili lastne izkušnje in odprli nekaj tem, o katerih bomo na naslednjih srečanjih temeljiteje govorili in k debati pritegnili zunanje goste, ki imajo recimo na teh področjih več izkušenj in informacij, kot jih imamo sami.
Kakšni bodo rezultati delovanja kluba v mojem mandatu, je težko napovedati. Predvsem si želim, da bi klub povezal čim večje število zainteresiranih za sodelovanje. Želim si, da bi odprli čim več odprtih vprašanj, pokazali na čim več težav, s katerimi se srečujemo podjetniki, obrtniki in vodstveni delavci in po najboljših močeh katero izmed njih tudi rešili. Dejstvo je namreč, da smo na eni strani mi s svojimi težavami, na drugi pa so določeni zakoni, državna uprava in regulativa, ki nam v veliki meri največkrat omejuje, da bi lahko katero od perečih vprašanj hitreje rešili.
Kaj pa mladi, menite, da se jih pravilno usmerja na strokovni poti?
V zadnjem času je kar nekaj aktivnosti na področju širše informiranosti mladih, katere strokovne možnosti imajo recimo boljšo prihodnost. Šolski center organizira različne informativne dneve, predstavlja poklice, vključuje različna podjetja, ki jih osnovnošolci obiskujejo in se tako neposredno spoznavajo s poklici, podjetji in potencialom zaposlovanja v Dravinjski dolini. In ker se vedno več otrok odloča za šolanje v tehničnih smereh, je to dober obet, da bo prihodnost prinesla več tehničnega kadra, ki nam v tej dolini še kako primanjkuje.
V vašem podjetju potrebujete tudi visoko kvalificirane kadre iz obrtnih poklicev, ki naj bi jih po mnenju nekaterih v Dravinjski regiji primanjkovalo. Imate kakšne težave z iskanjem le-teh?
Seveda so težave. Že prej sem omenil, da je prihaja večina naših zaposlenih iz oddaljenih krajev in le manjšina iz Dravinjske doline. Pa vendar upam, da se bo to razmerje v prihodnje spremenilo in bodo mladi iz naših krajev našli zaposlitev tako v našem podjetju kot tudi v drugih podjetjih, ki še kako iščejo strokovni tehnični kader.
Štipendirate mlade? Če bi lahko, kdo bi bil deležen vašega mentorstva?
Ne, za štipendiranje se do sedaj še nismo odločili. Ugotavljamo namreč, da bi z velikim veseljem štipendirali mlade za strokovne tehnične poklice, pa se v veliki meri zgodi, da se ti dijaki odločajo po končani srednji šoli še za študij, ki se navadno tudi zelo zavleče in na koncu imamo veliko število visoko izobraženih mladih, strokovnjakov poklicne usmeritve pa žal ni.
Drugače pa pri nas redno omogočamo mladim, da opravljajo obvezno strokovno prakso. Vsako leto tako pri nas takšno prakso opravi okoli pet srednješolcev.
Ste seznanjeni z novim Občinskih prostorskim načrtom (OPN), kaj menite o njem?
Seveda sem. OPN in obstoječe nezazidane parcele, kjer je možno še kaj graditi v Dravinjski dolini, so bile ena prvih tem, o katerih smo govorili tudi na srečanjih Dravinjskega poslovnega kluba. Zadali smo si nalogo, da bomo po najboljših močeh naše člane seznanjali z možnostmi in spremembami na tem področju. Dejstvo je, da je povpraševaje naših članov po novih zazidalnih parcelah ogromno, ponudba pa je zgolj minimalna in zelo omejena.
Kaj se bo na tem področju zgodilo v prihodnje, je težko napovedati, je pa pomembno, da se o tej temi neprestano pogovarjamo in opozarjamo občinsko upravo, da bo na tem področju nujno narediti nekaj več in podjetjem v naši okolici zagotoviti pogoje za širitev. Obstaja namreč velika bojazen, da se bodo nekatera uspešna podjetja enostavno preselila drugam. To pa ni dobro za nikogar in seveda si tega nihče ne želi.
Ste v spremembi OPN-ja tudi sami začeli načrtovati kakšne aktivnosti, širitve, nove prostorske možnosti?
Naše podjetje je v prejšnjem in letošnjem letu opravilo nakup dodatnih zazidalnih parcel in letos izgradilo nov objekt. Ker smo locirani ob poslovni coni Konus in so parcele okoli nas v fazi zazidave, imamo zgolj omejene možnosti za širitev. Pa vendar mislim, da nam prosto nezazidano zemljišče omogoča izgradnjo dovolj velikih objektov za nadaljnjo širitev recimo v naslednjih desetih letih. No, trenutno pa o tem ne razmišljamo.
Če v podjetju dobite poslovni obisk iz tujine, kam v Dravinjski dolini jih peljete na ogled, kosilo, aktivnost?
To je vprašanje, ki predstavlja eno večjih težav Slovenskih Konjic. Ali se tega v mestu dovolj zavedamo oziroma zavedajo, je težko reči. Živimo namreč v enem najlepših mest v Sloveniji, pa čeprav se tega velikokrat niti ne zavedamo. Tujci pa se vedno zelo čudijo, kako lepo je pri nas in v naši okolici. Občudujejo naše lepo zeleno mesto in okolico, vinograde, cvetje, dobro hrano in vino.
Pa vendar je ob vsem tem potrebno poudariti, da imamo zgolj omejene lokacije, kam lahko peljemo poslovnega partnerja na poslovno kosilo, ko pa govorimo o namestitvenih možnostih, le te koristimo v Zrečah in Ločah. Naše mesto res potrebuje obnovo hotela, s čimer bi pridobili namestitvene kapacitete in morda še eno dodatno restavracijo, kjer bi se naši gostje dobro počutili in bili postreženi z dobro hrano in pijačo. Kdaj se bo to zgodilo, vsi zgolj ugotavljamo in si močno želimo, da bi bilo čim prej. Mislim, da bi si morali na nivoju občine to zadati kot eno prednostih nalog.
Kje si vi polnite baterije?
Šport, prijatelji in družina, vse to je potrebno znati vključiti v aktivnosti, ki so vezane na podjetje in z njim povezan stres. Morje je ena od mojih destinacij, kjer se najbolj sprostim. Ali naj gre za dopust z družino ali pa jadranja s prijatelji. Drugače pa sta tenis in košarka nekako moja športa, ki jima rekreativno posvečam veliko časa ter tako ob vzdrževanju kondicije in druženju s prijatelji poskrbim tudi za to, da misli preusmerim iz natrpanega vsakdana v podjetju k prijetnejšim stvarem in si napolnim baterije.