Ofentavšek vidi svetlo bodočnost Oplasta in obrtne cone Tepanja

Gospod Anton Ofentavšek vodi uspešno družinsko podjetje Oplast d.o.o., ki danes v povprečju zaposluje prek 230 sodelavcev in sodelavk skupaj s študenti. Svojo pot je začel pred 47 leti kot samostojni podjetnik in to v letu 2009 preoblikoval v današnjo družbo. Gospod Ofentavšek je zgled marljivega človeka, dobrih poslovnih odločitev, poln pozitivne energije in nenehne vizije po razvoju in napredku tako njegovega podjetja, kakor tudi kraja in okolice, v katerem živi. Ob tem pa  ne pozablja na ljudi, za katere pravi, da so gonilna sila zdravega podjetja.

Vaše podjetje Oplast je v Slovenskih Konjicah aktivno že skoraj 50 let. Kako se je spreminjalo poslovno okolje v Slovenskih Konjicah v tem času?
Precej se je spremenilo. Na začetku je bila  zakonodaja precej drugačna in neprijazna do podjetništva. Če si bil preveč uspešen, ni bilo najbolje. Z osamosvojitvijo Slovenije  so se razmere za razvoj podjetništva in obrti izboljšale, velike gospodarske družbe v naši bližini, (Konus, Lip), pa tudi sicer po državi, so začele razpadati zaradi prezadolženosti in izgube nekaterih trgov. Žal takrat banke niso dovolj prisluhnile poslovnim načrtom in uspešnosti zadolženih podjetij, zato je večina razpadla. Glede na to, da sem vsa leta ves svoj zaslužek namenjal razvoju, širitvi in posodobitvi naše dejavnosti, nisem imel teh težav. V letu 1994 sem se odločil za širitev dejavnosti iz dotedanjega brizganja plastike na izdelavo kovinskih stebel za izvijače. Kupil sem obrat TIK v Kobaridu in zraven prevzel tudi zaposlene. Seveda je bil to šele začetek vsega  napora, saj je bilo potrebno celotno proizvodnjo prenoviti, posodobiti in na novo pridobiti vsa dovoljenja.

Kakšno je poslovno okolje zdaj v primerjavi s časom, ki ste ga opisali?
V zadnjih 20 letih se je v naši občini precej stvari popravilo na bolje, žal pa mnoge tudi v napačni smeri. V mislih imam nič koliko na novo ustanovljenih družb in samostojnih podjetnikov, ki so imeli  poslovno idejo, ne pa tudi  podjetniške žilice in kapitala, da bi lahko uspeli.  Malo je na novo ustanovljenih podjetij, ki bi se ukvarjala s proizvodnjo. V glavnem gre za podjetja, ki se ukvarjajo s posredovanjem, trgovsko in drugo storitveno dejvnostjo. Na nek način se to razume, saj se je brezposelnost s prihodom gospodarske krize zelo povečala tudi v naši občini in vsakdo išče rešitev zase. Zavedati se moramo, da uspeh ne pride čez noč in da so zanj potrebni vztrajnost, stabilnost, dobro poslovno okolje, podjetniška nadarjenost in ne nazadnje tudi sreča. O tem sem tudi predaval mlajšim študentom, ki so me z zanimanjem poslušali.
V naši občini pogrešam več proizvodne dejavnosti, ki bi ustvarjala več dodane vrednosti. Vem, da je to izredno težko, saj je potrebno imeti za doseganje konkurenčnosti na globalnem trgu najsodobnejšo tehnologoijo in opremo, po drugi strani pa ta izriva človeško delovno silo. Posledica je brezposlenost. To sta dve izredno nasprotujoči si stvari, saj se nam lahko zgodi, da bomo imeli ogromno brezposelnih ljudi, v proizvodnji pa bodo delo opravljli roboti. To dvoje uskladiti v pravilnem razmerju, pa je seveda iziv za vsakega izmed nas. Sam menim, da je človek ustvarjen za to, da dela in ustvarja, zato je zelo pomembno, da ne uniči samega sebe. Sicer pa imamo v Konjicah nekaj zelo dobrih podjetij, celo nosilcev razvoja in v tej smeri bi morali nadaljevati.

Pri vas pa vseeno uspešno kombinirate najsodobnejšo tehnologijo in delovno silo.
V našem podjetju je tako – imamo vrhunsko tehnologijo in opremo, tudi robota, zraven pa vključujemo precej del, ki se sestavljajo. Tega nismo avtomatizirali, temveč delamo z ljudmi. V naši proizvodnji sta zato potrebna robot in človek . Pojavi pa se druga težava. Če bi danes na primer potrebovali 100 ali več ljudi za našo proizvodnjo, jih je nemogoče pridobiti.  Borze so sicer polne iskalcev zaposlitve, vendar ljudje nimajo ustrezne izobrazbe.
V Kobarid smo na primer pripeljali novo tehnologojo, za katero bi potrebovali strojne tehnike. Dali smo že tri razpise , vendar brez uspeha. Tam se mladi šolajo v Novi Gorici ali Ljubljani in se izredno težko vračajo nazaj, zato tam mlajše delovne sile primakuje.
Zelo sem vesel in ponosen, da imamo v okviru Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče Srednjo poklicno in strokovno šolo v Zrečah, na kateri se šolajo strojni tehniki, a dobimo jih premalo.

Je vaše podjetje sploh prisotno na slovenskem ali ste večinoma na tujem trgu?
Večinoma na tujih trgih, saj je domači trg za našo proizvodnjo premajhen. Za domači trg že ves čas razvijamo predelavo plastike – prvi sem s plastiko začel poslovno sodelovati s podjetjem  Unior, za katerega imamo tudi svojo linijo. Na slovenskem trgu prodamo približno 30 odstotkov naše proizvodnje, vse ostalo pa v  33 držav po vsem svetu. Približno 15 odstotkov naše proizvodnje se izvaja za zahtevno avtomobilsko industrijo. V našem podjetju pa imamo tudi razvoj in izdelavo orodij za izdelavo izdelkov iz plastičnih mas. Za kupca torej najprej razvijemo orodje za brizganje plastike, nato pa zanj na tem orodju izdelujejmo izdelke.

Ali zaposleni prihajajo v večini iz teh koncev?
Mislim, da skoraj ni hiše v Tepanju, iz katere ne bi bilo nekoga zaposlenega pri nas. Prihajajo pa tudi iz Slovenskih Konjic, Zreč, Loč, Zbelovega, Oplotnice, Slovenske Bistrice, Mlač, Grušovja. Pri zaposlovanju vsekakor dajemo prednost domačinom in tistim iz bližnje okolice, seveda če izpolnjujejo ostale pogoje.

Kako skrbite za mlade, ki so šele na začetku svojih profesionalnih poti?
Pri nas si veliko študentov služi denar za svoje šolanje. Zelo so pridni in skrbeti je treba, da imajo delo. Nimamo študentov, da bi jih izkoriščali, misel na to me boli. Čudim se, kaj vse študirajo, tudi po več smeri, služb pa potem ne najdejo. Tu in tam pa kdo ustreza tudi našim pogojem zaposlovanja in takrat ga seveda po zaključenem šolanju tudi zaposlimo.

V čem je posebnost vašega podjetja, v čem se razlikujete od drugih proizvodnjih podjetij?
Veliko novih izdelkov razvijamo sami, tudi za podjetja, ki dajo svoje predloge, naredimo prototipe in na podlagi teh se odločajo za nadaljnje sodelovanje. Sledi izdelava proizvajalnega orodja. V glavnem izdelujemo orodja le za podjetja, za katera nato izvajamo proizvodnjo izdelkov. V primeru prezasedenosti sodeljujemo še z dvema podizvajalcema, ki nam priskočita na pomoč.
Vse, kar delamo, delamo sami. Ne kupujemo nič drugega kot surovino. V tem je naša velika prednost.
Vsak kupec, ko izve, da vse naredimo sami, od orodja do končnega izdelka z dostavo v njegovo prodajalno, si lepšega ne more želeti. Delamo tri izmene, z novim letom pa začnemo s turnusom. Tudi sobote in nedelje, saj smo do maja popolnoma razprodani.

Ste seznanjeni z novim Občinskih prostorskim načrtom (OPN)? Ste v spremembi OPN-ja tudi sami začeli načrtovati kakšne aktivnosti, širitve, nove prostorske možnosti?
Širili se bomo, a to je že od prej naše zemljišče. Imamo še drugo lokacijo za bencinski servis za kamione. Tam imamo okoli 16000 kvadratnih metrov zemljišča. Možnost širitve mora vedno obstajati in na to sem razmišljal že pred časom.
Vidim bodočnost, pri nas ima kruh 200 družin. Če se kdo od zaposlenih pripelje v službo z novim avtom, mi je lepše, kot če bi se z njim pripeljal sam. To mi je v zadovoljstvo in tudi kraj se je tako razvil.

Kako pa vi vidite obrtno cono Tepanje?
Izredno je pomembna. Že zaradi bližine avtoceste in kot stičišče poti različnih smeri. Tu se dobiva ogromno ljudi. Obrtna cona, ki je bila vnešena v predlog občinskega prostorskega načrta, je strateškega pomena. Načrtovanje je trajalo malo dlje zaradi težav, ki se pri takih stvareh skoraj vedno pojavljajo. Pri načrtovanju sem se sam najprej pogovoril s kmeti. Ti morajo dejansko vedeti, čemu je obrtna cona sploh namenjena in kaj se bo tam v resnici dogajalo. Pojasnil sem jim in bil eden tistih, ki so omogočili, da so se zemljišča združila. Če se pri nastajanju Oplasta kmetje ne bi strinjali s prodajo zemljišč, našega podjetja danes ne bi bilo tukaj.
Leta 1968, ko sem bil član izvršilnega sveta, smo zastavili zazidalni načrt naselja Tepanje, in takrat je ta razvoj dobil temelje. Kasneje so sledile še dopolnitve ZN Tepanje, sicer bi bilo danes to samo spalno naselje. Sedaj ima kraj šolo, vrtec, trgovino, banko, cerkev, gasilsko društvo, nekaj gostinskih lokalov … Pri občinskem prostorskem načrtu sem aktivno sodeloval, saj je to za našo občino praktično zakon. Področje, stisnjeno med avtocesto in regionalno cesto, je za kmetijsko obdelavo, ekološko predelavo neprimerno. S temi argumenti smo bili prepričljivi in območje za obrtno cono je bilo vključeno v OPN. Nekateri novi lastniki zemljišč so že znani, nekateri pa se bodo za zemljišča še potegovali. Paziti moramo, da bodo zemljišča prišla v upravljanje tistih, ki bodo omogočili čim več novih delovnih mest!