Mladi, bodite aktivni državljani!

To kot glas Mladinskega centra Dravinjske doline (MCDD) poudarjata tokratni sogovornici. Občina Slovenske Konjice se lahko zagotovo pohvali z aktivnim delovanjem Zavoda za razvoj kreativnosti, inovativnosti in socialnega podjetništva Slovenske Konjice oz. Mladinskega centra Dravinjske doline (MCDD), ki na lokalnem področju veliko pomaga mladim v neformalnem izobraževanju, spodbujanju aktivnih mladih državljanov in njihovi mobilnosti. To sta dokazali tudi sogovornici – direktorica MCDD Neža Pavlič Brečko in vodja mladinskega centra Karmen Kukovič, ki sta v intervjuju podrobno opisali položaj mladih, še posebej v Dravinjski dolini.

Mladinski center Dravinjske doline deluje od leta 2003, ves ta čas ste v neposrednem stiku z mladimi. Kako ocenjujete, da se je skozi ta leta spreminjal položaj za mlade – predvsem kar se tiče šolanja, izobrazbe, možnosti zaposlitve.
N: Skozi leta se je položaj mladih vsekakor precej spremenil. O tem je bilo napisano že marsikje veliko bolj poglobljeno, mladi se seveda tudi v našem okolju srečujejo z brezposelnostjo in posledično s tem tudi s stanovanjsko problematiko. Ta dva problema pa vodita do tega, da so nekateri mladi postali pasivni in nesamostojni.

K: Obdobje mladosti se daljša že iz preteklega tisočletja. Po drugi strani pa se podaljšuje tudi delovna obveznost oziroma aktivnost starejših oseb. Spremembe so tudi v vzgoji, v kateri prevladuje permisivni vzgojni stil. Vse troje ocenjujem kot neustrezno kombinacijo, saj se s tem z gledišča mladega človeka vedno bolj odmika čas, ko ta postane samostojen in neodvisen. Za nekatere mlade ta čas sploh nikoli ne nastopi in ti so vpeti v nestabilne prehodne oblike dela, v delo na črno ali pa odvisni od financiranja s strani staršev.

Omenili sta pasivnost, kako sicer ocenjujeta pripravljenost mladih na iskanje zaposlitve v Dravinjski dolini?
N: Marsikdo si zagotovo želi najti službo v Dravinjski dolini, kako so pri tem uspešni, pa je pa seveda stvar posameznika in trenutnih odprtih možnosti. Zagotovo ne moremo reči, da možnosti ni, odvisno je od izobrazbe, znanja in interesa za delo.

K: Večina ljudi in s tem tudi mladih si želi dobro plačanih služb. Te so dosegljive v razvitejših slovenskih območjih ali pa v tujini.

Mislite, da je v Dravinjski regiji dovolj zaposlitvenih možnosti za mlade? Za katere kadre je to največje?
N: Dovolj zaposlitvenih možnosti v Dravinjski dolini zagotovo ni, ker potem ne bi imeli mladih brez služb. Menim, da se v večini iščejo tehnični kadri, torej bolj naravoslovne vede, so pa določena odprta delovna mesta tudi takšna, da je potrebno pridobiti nova znanja in se temu znati prilagoditi.

K: Na voljo je precej delovnih mest s področja realnega sektorja. V realnem sektorju pa se še vedno izobražuje manj mladih, ker družboslovne znanosti dajejo videz višjega družbenega ugleda in možnosti za višjo plačo.

V centru še vedno izvajate program Kreaktor – program inovativnega zaposlovanja mladih v mladinskih zaposlitvenih zadrugah. Kakšne izkušnje imate na tem področju?
N: V MCDD bi radi vzpostavili co-working (skupno delovno) skupnost, za katero pa so v prvi vrsti potrebni prostori, ki to omogočajo. Možnost vidimo v prireditvenem prostoru Patriot, ki bi ga morali temu prilagoditi. V letu 2014 smo izvajali pilotni projekt Kreaktor, ki je pokazal, da bi bil lahko takšen prostor koristen. Ustanovili smo tudi Mladinsko zadrugo Kreaktor z namenom omogočanja prehoda na trg dela. Trenutno imamo dva redna uporabnika co-working prostora kar v naši v pisarni. Inovativno zaposlovanje mladih v večini zaenkrat predstavlja aktivnosti, ki jim omogočajo krepitve posameznikovih kompetenc, da se potem lažje zaposlijo.

K: Mladi, kot tudi ljudje na splošno, še vedno ne poznajo možnosti, ki jih za zaposlitev nudijo zadruge. Morda je neustrezno ime te pravne oblike, saj asociira na pravne oblike iz prejšnjega ekonomskega sistema. Trenutno zato še vedno veliko časa posvečamo informiranju mladih o tej možnosti. Vsaka stvar pač potrebuje nek čas, da se uveljavi.

V Mladinskem centru Dravinjske doline ne zapolnjujete le prostega časa mladih, ampak nudite kakovostno neformalno izobraževanje. Kakšen je odziv mladih za te aktivnosti?
N: Izobraževanja vedno prilagajamo interesu, ki ga zaznamo. Neformalna izobraževanja v tujini so recimo veliko bolj zaželena kot tista doma. Doma pa v večini mladi iščejo takšne aktivnosti, ki jim koristijo pri iskanju službe in krepitve že osvojenih znanj.

K: V zadnjih slabih 10-ih letih se je oblikovala paradigma komplementarnega sodelovanja med formalnim in neformalnim mladinskim sektorjem. Neformalni sektor je tako pričel delno z izvajanjem vzgojno-izobraževalnih vsebin neposredno v formalnih institucijah, v sklopu pouka ali obšolskih dejavnosti. To sodelovanje ocenjujem kot zelo uspešno, saj se neformalni sektor lahko hitro odzove na različne družbene fenomene, ki so lahko povezani tudi z mladimi, in pripravi ustrezne vzgojno-izobraževalne mehanizme in aktivnosti, ki delujejo kurativno ali preventivno.

Pred nekaj dnevi ste v sklopu projekta Mladinske kreativne produkcije (MKP) izoblikovali skupnost arhitektov in oblikovalcev, ki rešujejo prostorsko problematiko v izbrani lokalni skupnosti. Bodo njihove rešitve res uporabljene v praksi?
N: V kolikor naročnik izrazi vsa svoja pričakovanja, jih uskladi in ima namen projekt realizirati, seveda.

K: Idejni predlogi za oživitev praznih prostorov bodo za naročnika zaradi narave projekta MKP brezplačni. Realizacija je nato odvisna od naročnika. Večinoma je tako, da na primer lokalne skupnosti danes lahko izpeljejo večje investicije le v primeru uspešnosti na razpisih za različna EU sredstva. Razpisi pridejo, ko pridejo in zato jih je težko predvideti za več časa naprej. Tudi ob prijavi projekta nato ni nujno, da bo prijavitelj na razpisu uspešen. Je pa kljub temu dobro imeti pripravljen in izdelan idejni načrt za neko investicijo in čakati na ustrezni razpis. Možnosti za uspeh na razpisu z dobro izdelano idejo so zagotovo višje. Ker je izdelava idejnega projekta proces, ki vključuje naročnika, zainteresirano in splošno javnost, se je temu po našem mnenju potrebno skrbno posvetiti, da ob morebitni realizaciji ne pride do konfliktov med lokalno skupnostjo kot naročnico in različnimi javnostmi.

Je hostel v Dravinjski dolini res blizu uresničitve?

N: Brez evropskih sredstev ne. Ali pa, če bo lokalna skupnost zaznala, da je tudi to ena izmed boljših možnosti rešitve problema spalnih kapacitet v mestu in si to zadala za prioriteto.

K: Se strinjam z Nežo.

Omogočate tudi mednarodno mobilnost – opažate, da se kaj več mladih kot včasih zanima za odhod na študij ali v lov za delom v tujino?
N: Niti ne. Veliko mladih se odloča za študij v tujini preko njihovih fakultet, več kot za delo v tujino se odločajo za delo v večjih mestih, kot sta Maribor in Ljubljana in s tem posledično selitvijo iz naše doline v ta mesta.

K: Menim, da mladi kar dobro izkoriščajo možnosti študija in usposabljanj v tujini v sklopu ukrepov programa Erasmus+. V zadnjih letih v MCDD beležimo skokovit porast zanimanja za enotedenska usposabljanja in mladinske izmenjave. Mlade zanimajo zelo različne teme, tudi trajnostni razvoj. Kar pa se tiče dela v tujini – veliko mladih nima druge izbire, kot da gredo v tujino. Delo v realnem sektorju je v Sloveniji v povprečju slabo plačano. Mladi si misli: »Zakaj ne bi v tujini za isto delo dobil vsaj enkrat več.« Sicer ima prav, ampak to je za našo državo rdeči alarm in zelo sramotno. Morda je veljalo pred leti, da iz Slovenije bežijo le možgani, no sedaj so začele bežati tudi roke. Kaj nam bo ostalo? Les. Natolcevanja o t.i. »kroženju možganov« so pesek v oči. Kdo bo šel iz boljšega na slabše? Večina ljudi in mladih, ki se seli v tujino zaradi boljšega zaslužka ali preživetja na sploh, zagotovo ne.

Ali sodelujete z lokalnimi zaposlovalci, imate kakšno dobro izkušnje, da je vaš član stopil v stik z zaposlovalcem na podlagi vašega posredovanja?
N: V sklopu projekta Mladinske kreativne produkcije sodelujemo trenutno z dvema lokalnima podjetjema, kjer so preko naših aktivnosti že zaposlili mlade osebe.

K: Sodelovanje z večjimi podjetji na področju uvajanja mladih v delovni proces je težko, saj podjetja večinoma nimajo mentorskega kadra, torej ljudi, ki bi bili načrtno zaposleni samo za uvajanje (mladih) v delovni proces. To se kljub večji zaposlitveni moči večjih podjetij pač ne splača, ker je na prvem mestu denar oziroma dobiček in ne ljudje. Mentorstvo že zelo dolgo tudi ni del slovenske podjetniške kulture, tako da se temu ni čuditi. Kljub manjšemu deležu mladih, ki stopijo v stik z nami, omogočimo mreženje z različnimi lokalnimi podjetji, s katerimi sodelujemo. Več kot 50 odstotkov teh mladih službo tudi dobi, v kolikor se seveda sami za njo na koncu dogovorov tudi odločijo. Nekateri zavestno ostajajo na delu na črno, ker je bolj udobno.

Kaj počnete na področju socialnega podjetništva – so mladi pogumni za ta korak?
N: MCDD Slovenske Konjice je socialno podjetje, torej je dejansko vse, kar počnemo, socialno podjetništvo. Mladi se za ta korak odločajo počasi, odvisno od dejavnosti, ki bi jo radi počeli kot podjetniki in tudi od potencialnih državnih oziroma evropskih spodbud za zagon.

K: Socialno podjetništvo po mojem mnenju v Sloveniji ne bo postalo večinska ekonomska oblika. Morda je bil čas socializma in njegovih derivatov v Sloveniji prekratek, da bi se v ljudeh utrdile osebnostne značilnosti, ki so nujno potrebne za delovanje socialnega podjetništva. So pa seveda izjeme in MCDD je zagotovo primer dobre prakse. Kdor koli vstopi, se lahko, če ima interes, nauči celotnega projektnega managementa in si na ta način pridobi kompentence, da si sam ustvarja službo. Za to je potrebno veliko truda in časa, kar pa večini mladih danes ne diši. Komot je le komot.

Kakšne projekte in aktivnosti načrtujete v tem letu?
N: Glavni projekti leta 2017 so trenutno zagotovo Regionalno stičišče nevladnih organizacij za savinjsko regijo Novus, Mladinske kreativne produkcije, Večgeneracijski center, strateško partnerstvo s Hrvaško na temo spodbujanja prostovoljstva v projektu »Start the change«. Ostale redne aktivnosti pa zajemajo še zelo širok spekter področij, in sicer je poudarek na avtonomiji mladih, neformalnem učenju in usposabljanju, skrbi za mlade z manj priložnostmi v družbi, prostovoljstvu, solidarnosti, mobilnosti mladih in mednarodnem povezovanju, zdravem načinu življenja, preprečevanju različnih oblik odvisnosti mladih, dostopu mladih do kulturnih dobrin, spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti mladih ter sodelovanju mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi.

K: V MCDD smo veseli vsakega mladega oziroma mlade, ki izrazi kakršen koli interes ali željo po aktivnosti. Skupaj poskušamo željo ali potrebo realizirati, tudi če to pomeni čakanje na ustrezen razpis. Takšnih mladih žal ni veliko, ker se večina kopa v bazenu družbe izobilja v aktivnosti z naslovom »Zakaj bi, če ni treba.« Zato v MCDD, ko se pojavi kakšen mladi oziroma mlada z idejo, željo, potrebo spustimo iz rok vse papirje, ki nam jih nalaga vedno bolj neizprosna birokracija različnih sofinancerjev, in se mlademu popolnoma posvetimo.