Svetovni dan spanja

Danes obeležujemo 16. Svetovni dan spanja, ki letos poteka pod sloganom »Spanje je ključno za zdravje«. Spanje je poleg zdrave prehrane in telesne dejavnosti eden od ključnih gradnikov posameznikovega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Vpliva na vsa

področja človekovega delovanja in kakovost življenja v vseh starostnih obdobjih. Podpisniki so pripravili skupno izjavo, s katero želijo povečati ozaveščenost širše javnosti.

1. Slovenci premalo spimo

Nacionalna raziskava o vplivu pandemije na življenje, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, je pokazala, da je 42 % odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije (starih 18 let ali več) v času pandemije covida-19 med delovnim tednom spalo manj kot 7 ur na noč in tako ne dosegajo priporočil o dolžini spanja 7-9 ur/noč pri odraslih. Tudi raziskava med slovenskimi mladostniki je pokazala, da le 54 % 11-letnikov in 26 % 13-letnikov med šolskim

tednom spi skladno s priporočili 9 do 11 ur na noč. Rezultati se v primerjavi s preteklimi raziskavami slabšajo.

2. Za urejeno spanje ni dovolj le primerna dolžina spanja

Za urejeno spanje so poleg zadostne dolžine spanja pomembni tudi kakovost, primerna časovna umeščenost in reden urnik spanja. O kakovostnem spanju govorimo, kadar zvečer potrebujemo čim krajši čas, da zaspimo, se preko noči čim manjkrat prebujamo in so prebujanja kratka, se zjutraj večinoma zbudimo sveži in spočiti ter čez dan normalno opravljamo vsakodnevne aktivnosti. Dolžina nočnega spanja, ki ima najbolj ugoden vpliv na zdravje pri zdravih osebah, je priporočena glede na starostno obdobje posameznika.

3. Spanje je steber človekovega zdravja

Spanje je ključni pokazatelj splošnega zdravja in dobrega počutja. Blagodejno vpliva na srce in ožilje, znižuje krvni tlak, vpliva na celično obnovo in presnovo, uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo, ohranja bogat mikrobiom črevesja ter vpliva na raven razpoložljive energije in našo telesno pripravljenost. Spanje je pomembno za normalno delovanje možganov saj okrepi vrsto možganskih funkcij, vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir. Povezanost spanja in delovanja možganov je obojestranska, saj tudi zdravje možganov ugodno vpliva na spanje. Urejeno spanje krepi imunski sistem, pri čemer izboljšuje našo odpornost in imunske odzive ter na ta način pomembno prispeva k preprečevanju okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih. Tudi zdrav imunski sistem ugodno vpliva na spanje. Nenazadnje pa ima spanje ugoden vpliv tudi na naše duševno zdravje in dobro počutje, kar omogoča, da se zbrano in trezno lotimo družbenih in umskih izzivov.

4. Neurejeno spanje lahko predstavlja tveganje za zdravje

Nezadostno in manj kakovostno spanje je povezano. Domneva se, da ima do neke mere tudi vzročno vlogo pri razvoju kroničnih obolenj, vključno s srčnimi boleznimi, možgansko kapjo in sladkorno boleznijo ter drugimi pogostimi zdravstvenimi izidi, kot so debelost, depresija, nezgode in upad miselnih sposobnosti. Raziskave kažejo, da je pomanjkanje spanja v srednjih letih povezano s povečanim tveganjem za pojav demence. Evropska akademija za nevrologijo in Svetovna zdravstvena organizacija sta prepoznali pomen spanja za zdravje možganov. Leta 2022 je Ameriško združenje za srce dodalo spanje na svoj seznam osmih bistvenih dejavnikov za zdravje srca in ožilja.

5. Na vzroke pomanjkanja spanja lahko vplivamo

Na najpogostejše vzroke pomanjkanja spanja lahko v veliki meri vplivamo tako, da spanju namenimo primerno pozornost in umeščenost v 24-urnem gibalnem vedenju in vplivamo na življenjske navade, higieno spanja ter usklajevanje lastnih potreb in potreb okolja, vključno s poseganjem dela in tehnologije v čas, namenjen spanju. V kolikor prepoznavamo težave s spanjem, lahko strokovno pomoč poiščemo v lekarni ali pri osebnem zdravniku, ki nas lahko napoti tudi v nadaljnjo obravnavo k specialistu.

6. Motnje dihanja v spanju so pogosta motnja spanja

Motnje dihanja v spanju, pogosto povezane s smrčanjem, so vedno bolj pereč javnozdravstveni problem, za katerim po oceni trpi 150.000 prebivalcev Slovenije. Če se prekinitve dihanja pojavljajo vsako noč v povprečju vsaj petnajstkrat v vsaki uri spanja, potem so zaradi pomanjkanja kisika in ostalih reakcij organizma na prekinitev dihanja možne škodljive posledice za zdravje. Motnje dihanja v spanju postanejo nevarne, kadar tako poslabšajo kvaliteto spanja, da smo neprespani, imamo slabšo koncentracijo, slabši spomin, težave s čustvovanjem ali pa se nam celo spi za volanom. Lahko vodijo tudi v kronične zaplete, kot so na primer srčno-žilna obolenja (visok krvni tlak, srčna in možganska kap, motnje srčnega ritma), sladkorna bolezen idr. Vse več je dokazov, da motnje dihanja v spanju lahko vodijo tudi v demenco in povečujejo tveganje za raka. Vsak, ki smrči, nima motenj dihanja v spanju. Pozorni moramo biti, če bližnji opazijo prekinitve dihanja v spanju, če se posameznik zaradi njih zbuja, se pri zdravi osebi pojavi potreba po nočnem odvajanju vode, je spanec nemiren in se zjutraj pogosto prebujamo neprespani ali pa če se pojavijo srčno-žilna obolenja, še posebej če imamo čezmerno telesno težo.

Podpisniki prihajajo iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar dr. med. In redna. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj dr. med., iz Slovenske skupine za spanje in Centra za motnje spanja, doc. dr. Vita Štukovnik, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., iz Oddelka za psihologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; prof. dr. Boris Rogelj, dipl. biol., predsednik SiNAPSE; prof. dr. Matej Černe, raziskovalec in predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; asist. Kristina Ziherl, dr.med, spec. pnevmologije, E.S., Oddelek za motnje dihanja v spanju, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik in Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., Diagnostični center Šentjur, podpredsednica UEMO.