Nadaljevanje obnove v Žički kartuziji

V naši občini bomo lahko po pridobitvi sofinancerskih sredstev nadaljevali z obnovo v Žički kartuziji. Marca smo se namreč prijavili na javni razpis Ministrstva za kulturo za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo sofinancirala v letih 2023-2024, in bili smo uspešni.

Na razpisu smo bili uspešni s projektom Izvedba visoko zahtevnih konservatorskih gradbeno-obrtniških del na malem križnem hodniku, opornikih in sanaciji stropa v peninski kleti. Stanje malega križnega hodnika in opornikov na jugozahodni strani gospodarskega poslopja je zaradi dolgotrajnega nevzdrževanja dotrajano. Posledica razraščanja vegetacije na stikih kamnov in na kapi je, da je koreninski sistem razrahljal trdnost do te mere, da je na mnogih koncih struktura razvaljena in nekompaktna. Na več mestih obstaja tudi nevarnost za obiskovalce, saj so zidovi izgubili svojo trdnost in stabilnost ter jim grozi porušitev. Zidove smo čez zimo tudi pokrili in jih zaščitili pred dodatnim propadanjem.

Stropi peninske kleti so razrahljani do te mere, da se začenjajo oboki razpirati. Delno so že podprti, ob pozornem ogledu pa se vidi nadaljnje pokanje stikov med opekami. Strope smo začasno podprli z nosilci.

Projekt se bo izvajal v dveh fazah, prva do konca oktobra 2023, druga faza pa do konca oktobra 2024. Ministrstvo za kulturo bo prispevalo 46,87 % ocenjene vrednosti del in ostalih stroškov projekta, kar znaša 150.000 evrov, občina pa 170.000 evrov.

V ponedeljek, 28. avgusta, smo imeli že uvedbo v delo in na javnem razpisu izbrani izvajalec Gnom d.o.o., bo v ponedeljek, 4. septembra začel z deli prve faze obnove na zidovih malega križnega hodnika.

Prva zasilna kartuzija je bila postavljena do leta 1165. V naslednjih desetletjih je bila po vzoru francoskih kartuzij in v skladu z redovnimi pravili pozidana enoladijska cerkev brez zvonika (sprva zgolj za patre, kartuzijane z mašniškim posvečenjem). Vsako kartuzijo je obdajalo obzidje, ki je fizično ločevalo samostan od okolice. Žička kartuzija je klasičen primer kartuzijanske arhitekture, skoraj iz samih začetkov tega reda. Ker redovna pravila skoraj ničesar glede gradnje niso skoraj predpisovale, so v Žički kartuziji stavbe razporejene glede na obliko pokrajine, terenu pa se je prilagodilo tudi dokaj dobro ohranjeno obzidje zgornjega samostana Žičke kartuzije, ki je skoraj trikotne oblike.

Zgornji samostan je obsegal celice za 12 patrov, hišo priorja ter veliki in mali križni hodnik. Okoli so bili zgrajeni skupni prostori: kuhinja, kapiteljska dvorana z oltarjem, ki je bila običajno povezana s priorjevo hišo in njegovo kapelo, pa tudi refektorij (skupna jedilnica) ter dormitorij (spalnica) za brate konverze, ki so ob nedeljah in praznikih iz spodnjega prihajali v zgornji samostan.