Spoznajte Nino Kotnik, mlado raziskovalko anafilaksije

Nina Kotnik je mlada študentka, ki se je s strastjo podala v raziskovanje alergij, še posebej anafilaksije, o kateri je napisala raziskovalno nalogo z naslovom Anafilaksija in njena umeščenost v družbeno-medicinski kontekst postmoderne družbe. Ker ima tudi sama anafilaksijo, zna iz prve roke povedati, kako lahko pomagamo tem bolnikom drugi. Njeno raziskovanje se ne konča tukaj, trenutno sodeluje v projektu Civilne iniciative za enake pravice otrok na področju prehrane, o čemer se bo več govorilo v prihodnosti.

 Nina, na začetku se kratko predstavite. Kakšno mlado dekle ste, kaj študirate in kaj je vaša strast?

Sem dvajsetletna študentka prava in bivša dijakinja Gimnazije Slovenske Konjice. Skromna, delavna perfekcionistka. Že od majhnega sem malenkost preveč zagnana, skrbna in "odrasla". Stvari, ki se jih lotim, želim narediti najboljše. Obožujem knjige, kuhanje, spoznavanje novih stvari in sprehode v naravi, predvsem med vinogradi, na lepoto katerih je Dravinjska dolina lahko še posebej ponosna. Vse to počnem s strastjo. Iskreno upam, da sta se dobri dve leti raziskovanja alergij in nastajanja raziskovalne naloge izplačali in sem z njo pokazala delček sebe in pripomogla k poznavanju alergij. To bi mi namreč ogromno pomenilo, saj se tudi sama soočam z anafilaksijo. V prostem času raziskujem alergije v Sloveniji pod vodstvom Splošne bolnišnice Celje in Ljubljanskega kliničnega centra, ki mi je odprl okno v svet, me povezal z mnogimi pomembnimi ljudmi in mi pomagal pri uresničevanju sanj.

Napisali ste raziskovalno nalogo, v kateri raziskujete, kateri so najpogostejši alergeni in alergije v Sloveniji. Pravite, da je postmoderna družba “alergična družba”. Koliko alergij je med nami in v kakšni obliki se največkrat kažejo?

Najpogosteje je pri alergikih problem hrana, pri kateri izstopajo oreščki, ki so vedno večji problem. Trenutno velik problem predstavlja predvsem rafinirano arašidovo olje, za katerega na podlagi nekaterih raziskav dokazujejo manjšo alergenost, vendar na podlagi nekaj primev ne moremo posploševati zadeve, saj pri marsikomu prav to olje sproži reakcijo. V postmoderni dobi najpogosteje umiramo zaradi bolezni srca in ožilja ter raka. Razmahnile pa so se tudi alergije. Danes naj bi vsak tretji posameznik bolehal za eno vrsto alergije.

Velik problem pri vrednotenju alergij predstavlja dejstvo da se alergike pogosto označuje kot preobčutljive posameznike. Alergij je vsekakor vedno več, kažejo pa se največkrat s težkim dihanjem zaradi zapore dihalnih poti, lahko pa tudi z zatečenostjo, koprivnico, slabostjo … Ljudje smo različni, zato so različne tudi naše reakcije na snovi/alergene.

Kakšno vlogo ima pri pojavu in zdravljenju alergij družba?

Družba je resnično pomemben dejavnik, katere vpliva se dostikrat niti ne zavedamo. Tako kot družba vpliva na naše obnašanje, oblačenje, izražanje, tako vpliva tudi na dojemanje bolezni, predvsem alergij. Čeprav v osemdesetih letih prejšnjega stoletja sploh še niso dobro vedeli, kaj je alergija, se je danes besedna zveza »biti alergičen na« razširila tudi v komunikacijskem in medijskem svetu, kjer z njo sporočimo, da nekoga ali nečesa ne maramo. Velik problem predstavlja danes predvsem pri otrocih in njihovem dojemanju alergij. Otroci, predvsem najstniki, se bojijo biti drugačni, zaradi česar pogosto poskušajo tajiti alergije. Največji družbeni problem so predvsem gostinjski delavci in šolski delavci, ki alergij ne obravnavajo tako, kot bi jih morali.

Katere starostne skupine najpogosteje prizadenejo alergije in kaj je recept za uspešno zdravljenje?

Alergije se najpogosteje razvijejo v otroštvu, predvsem pri otrocih do petega leta starosti. V času pubertete lahko pride seveda do sprememb; alergija lahko postane blažja, izgine ali pa postane mnogo hujša. Pri raziskavi je 63 % alergikov odgovorilo, da alergije z leti niso začele slabeti. Alergijsko stanje se pogosto zdravi z antihistaminiki, kortikosteroidi in adrenalinom (epipen). Nekateri se odločajo tudi za specifično imunoterapijo, to je metodo zdravljenja, pri kateri osebi z IgE posredovano alergijsko boleznijo dajejo postopoma naraščajoče odmerke industrijsko pripravljenega vzročnega alergena z namenom zmanjšati simptome, ki so posledice izpostavljanja temu istemu alergenu. Za vse alergike pa je seveda najbolj varno in priporočljivo, da so previdni in se poskušajo izogibati alergenom ter s sabo vedno nosijo potrebna zdravila.

Kaj ste z raziskovanjem ugotovili?

Raziskava je prinesla mnogo več kot le vrednotenje hipotez. Najbolj so se me dotaknile zgodbe mladih alergikov, ki so žal zaradi resnosti alergij dostikrat prikrajšani normalnega otroštva. Izjemno je bilo spoznati tudi vse strokovnjake, ki se ukvarjajo z resnostjo alergij v Sloveniji, od odvetnikov, zdravnikov do dietetikov. Trenutno se načrtuje kratko predavanje oz. anafilaktična šola, kar upam, da nam bo uspelo izpeljati in bom lahko predstavila spoznanja raziskave kot tudi delovanja mojih strokovnih sodelavcev.

Ali ljudje poznajo anafilaksijo? Kaj si najpogosteje predstavljajo pod tem pojmom in kako se pravzaprav kaže pri ljudeh?

Ravno to je največji problem, da ljudje ne poznajo anafilaksije in njene resnosti. Nasploh se alergije še vedno odrivajo na stranski tir, čeprav so vedno pogostejše. Slaba ozaveščenost o alergijah se prične že pri učenju prve pomoči, kjer so alergije označene kot bolj nepomembne, čeprav je še kako pomembno, da znano pomagati alergikom ob anafilaktičnem napadu, ki lahko privede tudi do smrti. Na srečo pa se zdravniki in predvsem staši alergikov vedno bolj trudijo, da bi alergije postale prepoznavne. Kot primer, pri raziskavi sem ugotavljala, če so alergiki in njihovi bližnji pred soočanjem z anafilaksijo vedeli, kaj je to, pri čemer je skoraj polovica anketiranih odgovorila nikalno.

Anafilaksijo prepoznamo po nenadnem začetku, običajno pa nam je v pomoč pojav izpuščaja (koprivnica, srbeča rdečina po koži, videz otekanja kože). Ob anafilaksiji je lahko oteženo dihanje (dušenje); ker je prizadeto delovanje srčno-žilnega sistema, ima lahko alergik nižji krvni tlak, slabše tipljiv pulz, vrti se mu in lahko celo izgubi zavest. Srce običajno bije hitreje, ob hudem poteku anafilaksije pa se lahko upočasni in celo preneha biti. Značilna je sprememba razpoloženja in prej živahna oseba se umiri; alergiki povedo, da imajo občutek strahu, slabosti ali vrtoglavice. Lahko jih boli trebuh, bruhajo in imajo drisko. Možno je tudi, da alergik po zaužitju alergena izgubi zavest, a ob tem ni videti izpuščaja po koži. Da gre za anafilaktični napad, vam pogosto pri zavesti pove bolnik sam in prosi za pomoč. V nekaterih državah nosijo mlajši alergiki, ki ne bi znali povedati da doživljajo anafilaktični šok, tudi zapestnice, obeske na ključih, kjer piše, da se soočajo z anafilaksijo. Sama imam zaradi preventive na zdravstveni izkaznici nalepljen manjši listek, kjer imam napisano, da sem alergična na arašide.

Kakšen je anafilaktični napad? Kako moramo ukrepati, če pridemo v stik s takim bolnikom?

Anafilaktični napad je huda, smrtno nevarna alergijska reakcija, ki prizadene celo telo. Potrebna je takojšnja medicinska pomoč, saj lahko pride do smrti. V primeru, da pridete v stik z osebo ob anafilaktičnem šoku, vam svetujem naslednji postopek:

1. Takoj pokličete nujno medicinsko pomoč na tel. številko 112.
2. Osebo poležete.
3. Aplicirate ji adrenalin s pomočjo samoinjektorja adrenalina, ki bi ga oseba naj imela ob sebi
4. (Pokličete otrokove starše.)
5. Osebo z anafilaksijo poležete in ji dvignete noge. Če težko diha, ji bolj ustreza polsedeči položaj; če bruha, jo položimo na bok.
6. Če je možno, prekinemo stik z alergenom; ob zaužiti hrani osebi oplaknemo usta, ob piku žuželke odstranimo želo.
7. Ob srčno-dihalni odpovedi izvajamo temeljne postopke oživljanja.

Ali je pogostost bolezni odvisno od kraja bivanja? Kako je s pojavnostjo bolezni v Dravinjski dolini?

Okolje je vsekakor tako kot družba pomemben dejavnik. Sama sem preučevala celotno Slovenijo in se nisem osredotočala na posamezne kraje, zato o tem nimam dosti podatkov. Žal je bil na začetku raziskave na območju Dravinjske doline zelo slab odziv k sodelovanju, zato nimam posebnih podatkov za to območje. Alergiki naj se izogibajo okolja, kjer so alergeni. Npr. ob alergiji na določeno travo/cvetje, naj ne zahajajo v kraje, kjer je to v porasti. Prav tako naj se tisti, ki doživijo reakcijo ob pikih kožokrilcev, izogibajo predvsem poleti, travnikov in območji, kjer se kožokrilci nahajajo.

Kako se anafilaksijo zdravi?

Anafilaksija in njena resnost se lahko spreminja skozi življenjski cikel. Pogosto govorimo predvsem o preprečevanju ob anafilaktičnem napadu (zdravljenje z antihistaminiki, adrenalinom, kortikosteroidi in predhodno izogibanje alergenom). Vedno bolj pa se omenja tudi specifična imunoterapija kot metoda zdravljenja, ki jo uporabljajo predvsem pri bolnikih z alergijskim rinitisom (danes se z njim sooča 20–30 % prebivalcev). V Sloveniji naj bi se specifična imunoterapija izvajala v Bolnišnici Golnik, trajala pa naj bi približno pet let.

Kaj boste raziskovali v prihodnje? Enkrat ste omenili, da se boste borili za enake pravice otrok na področju prehrane, a da se bo o tem govorilo v prihodnosti. Kako daljni prihodnosti?

Trenutno se še preveč dogaja na področju alergij, hkrati sta tukaj še šola in služba, zato je preveč, da bi začela delovati še na drugem področju, saj se rada stvarem, ki jih počnem, povsem posvetim. Vendar lahko vsekakor zagotovim, da to ni zadnja raziskava, saj v tem uživam. Zaenkrat sodelujem v skupini za Civilno iniciativo za enakopravno prehrano otrok, kjer se borimo, da alergiki ne bi bili tako prikrajšani. Alergiki imamo velik problem pri zagotavljanju enakopravne prehrane v šolah, vrtcih, še večji problem pa je prehrana v restavracijah, čeprav obstajajo listi z alergeni. Tukaj govorimo že o sledovih alergena, ki so lahko za alergika usodni. Žalostno je, da ljudje, ki niso seznanjeni z alergijami, to prepogosto enačijo kar z izbirčnostjo in niso tako dosledni in pazljivi, kot bi morali biti. Naša skupina se še razvija. Vodja skupine pravi, da je to tek na dolge proge. Trenutno smo na odlični poti in verjamem, da se bo o tem kar kmalu začelo govoriti.